Turistično Društvo Šmarje, 6274 Šmarje Pri Kopru
info@tdsmarje.si

Kultura in šege

"Pr nas šrajamo in se vozimo s kurjero"

Istrijani, ne glede na različno poreklo, vsi šrajamo (govorimo), jemo in pijemo po naše.

Istranom je bil Trst kot obljubljena dežela. Številni so se zgrinjali tja peš, z mušami, z vozovi, z vaporjem (trajekt) in s prenatrpano kurjero (avtobusom). Mlekarice so tovorile mleko, jajčarce jajca, kruharice kruh, lavabadere čisto perilo. Možje so vozili pridelke, beke, kanele, drva, seno. Mnogi so delali priložnostno. Veliko pup je pri šjorah (gospeh) služilo denar. Še danes starejše in mlajše žene hodijo v Trst čistit k šjoram in tako zaslužijo še kaj za obogatit skromne penzije.

ŠMARJE, VV OZADJU PADNA

Šege in navade

66193590_1669556049849126_8350995889057169408_o
Glasba

Kot pravi Nelda Štok Vojska v svoji knjigi Deška Istra, si Istrani radi nekaj brundamo, žvižgamo ali pojemo. Pri nas ne manjka godcev. Ob zvokih harmonike in druge danes bolj pop glasbe, se radi zavrtimo na šagrah (veselicah). Vsaka vas naredi svojo.

Za ohranitev izvirne istrske glasbe v Šmarjah pri Kopru so zlasti zasluženi Šavrinski godci ali Moja mati kuha kafe, ki že dolga leta igrajo na glasbila narejena doma in prepevajo stare ljudske pesmi.

Pust

Tudi pri nas je pustno živahno. Mačkare hodijo od hiše do hiše, pojejo, plešejo in pridno nabirajo darove. Pustnim norčijam in veselju so bili nekoč namenjeni trije dnevi; nedelja, ponedeljek in pustni torek. Zvečer in pozno v noč so godci rumpali vse do jutra. Vabljeni na pustovanje v Šmarjah!

Pustovanje v Šmarjah
Čarobnost božiča na trgu
Novo leto in božič

Za novo leto so Istrani, zlasti otroci, hodili od hiše do hiše in prosili za darove, vendar je danes je ta navada izumrla. Ob božiču pa so na ognjišče položili čok, ki je tlel do treh kraljev. S tem so se zahvalili in oddolžili mrtvim prednikom. Cele gruče ljudi so se zgrinjale k polnočnici. Navada, ki se še danes ohranja in povezuje s prireditvijo Čarobnost božiča na trgu s pestrim prazničnim programom.

Prihod Miklavža

Miklavž je nekoč našim domačinom nosil orehe in kakšno pomarančo. Še danes to počne, samo, da je sedaj malo bolj obogaten, tudi s čokolado in igračo. Vrsto let je otroke v cerkvi obiskoval Miklavž s parklji ter otroke obdaril.

Sveti Trije kralji in svečnica

Po vaseh je bilo veliko navad poveznih s cerkvijo in krščanstvom. Ob svetih Treh kraljih so iz cerkve prinesli žegnano vodo, s katero so poškropili hiše. Župnija to navado v Šmarjah še vedno ohranja.

Za svečenico se je nosilo žegnat sveče. Ob prihodu domov si je vsak član družine s svečo trikrat obkrožil telo, jo vsakokrat poljubil in prekrižal. Če je komu sveča ugasnila, je bilo zanj to slabo znamenje. Danes na svečenico ob sveti maši poteka čudovita procesija s svečami, okoli cerkve, ki na obiskovalcih pusti lep pečat.

Oljčna cvetna nedelja

Za oljčno cvetno nedeljo pa v cerkev odnesemo žegnat oljčne vejice. Blagoslovljeno vejico so ljudje hranili in jih zažigali pred nevihtami, da bi domačijo obvarovali pred strelami. Svojo hišo so zaščitili tudi tako, da so na oljčnico pometli korto (dvorišče) z oljčno vejico. Danes, ko domačini porežejo svoje oljke, vse darujejo cerkvi za izdelavo šopkov vejic, ki se prodajo in tako pridobijo sredstva za redna vzdrževanja v župniji.

Prvi maj

Na predvečer prvega maja so včasih na vseh gričih goreli kresovi. Ljudje so na kup zmetali vse drevje iz vasi in zapalili. Okoli ognja so klepetali in peli. Ko so kresovi ugasnili, pa so mladi fantje in dekleta zganjali norčije. Domačinom so skrili orodje, ali pa naslonili kaj na vrata, da se niso mogla odpreti. Kresovanja so zelo popularna še danes.

Noše in obleke

Danes domačini in domačinke nosijo obleke vseh vrst, krojev, dolžin in tkanin. Nekoč pa temu ni bilo tako. Obleka je bila kot oklep.

Ženska oblačila

Ženske so nekoč nosile prav posebna oblačila: vištalje (obleko) dolge do pet, nabrane in praviloma temne barve; kotlo (krilo), zraven pa so oblekle komeš (zgornji del obleke) ali paleto, nekakšno bluzo, ki je segala čez boke, bila v pasu stisnjena in do vratu zapeta; da se obleka ne bi prehitro umazala, so čez njo nadele traveso (predpasnik), na glavo pa so si nadele ruto.

Ženske pričeske

Žene so si lase navijale s kovinskimi bigodini (navijalkami), ali pa so si delale onde (kodre). Dolge lase so si spenjale v kokon (svitek) in figo, ali pa so si naredile prekrasne bišone (dolge kodre). Starejše ženske so lase krotile z močnimi parmanenti (trajna ondulacija).

Moška oblačila

Moški so v preteklosti nosili različna oblačila: široke brgeše s škaršelami in škaršelini (hlače z žepi); hlače so imele spredaj všitek, ki so mu rekli curalo; jaketa (jakna), kamižlin (brezrokavnik), srajca in masivni postoli (čevlji); k perilu je spadala kanotjera (spodnja majica) in bondante (spodnje hlače), ki so pozimi segale do gležnjev; pozimi so si na glave nadeli bareto (kapa), poleti pa jim je za pokrivalo služil fačiloć (robec) na štiri kapce.

Moške pričeske

Moški si niso delali velikih preglavic z lasmi. Redko so lase pristrigli, urejali brbuce (brado), muštafe (brke) in bandete (zalizce).

Verjamemo, da ima danes še marsikdo doma nošo, sešito izpod pridnih rok none (babice). Značilne istrske noše lahko vidite predvsem na posameznih kulturnih prireditvah, pri nas na prireditvi Bela Istrijana, v Krkavčah na prireditvi Vonj po Istri, v živem muzeju hiše Vrešje ali pa v hiši Carcauec. O tem si lahko preberete v sklopu ponudnikov na naši strani.

Glasba

harmonika kultura

“Moja mati kuha kafe samo s cikorje samo da je.” (iz ljudske pesmi)

Istrani radi nekaj brundamo, žvižgamo ali pojemo. Zato so bili v preteklosti in danes znani godci. Harmonika je glasbilo, ki je priljubljeno pri številnih domačinih. Vsaka hišo mora imeti kantino in harmonikaša.

Pevskih skupin tudi v naših krajih ne manjka. Cerkveni pevski zbor mladih in starejših v Šmarjah.

Za ohranitev izvirne istrske glasbe so v Šmarjah, Sloveniji ter po svetu zasluženi Šavrinski godci, ki so poznani že po celi Sloveniji.

Znotraj Kulturnega društva France Bevk Šmarje so ustvarili vokalno skupino ”Moja mati kuha kafe” naslov zelo poznane ljudske pesmi, katero sestavljajo tudi nekoč člani Šavrinskih godcev. Osnovni namen delovanja skupine je ohranjati, poustvarjati in posredovati bogastvo in lepoto ljudske pesmi Slovenske Istre ter povrniti dostojanstvo narečni besedi in igranju domače mužike. Z ljudskimi glasbili (lastnoročno narejenimi) igrajo plesne motive za plese, ki so jih plesali v Slovenski Istri, ko so: šaltin, dopaši, šetepaši, mazolka in podobno. Nekatere plese lahko tudi sami predstavijo. Z instrumenti tudi spremljajo petje, kakor se je v življenju istrskega človeka tudi v resnici dogajalo ob porokah, pustu, na naborih. Celotni njihov nastop pa zaokroži njihova zunanja podoba, saj so prav vsi oblečeni v šavrinske noše.

Šavrinski godci
Kliknite na sliko za povečavo!