Turistično Društvo Šmarje, 6274 Šmarje Pri Kopru
info@tdsmarje.si

Kulinarika – značilne jedi

“Enbot je blo vsega malo, ma vse je blo dobro.”

Nekoč je bilo vsega malo, zato je bilo vse dobro.

Značilnosti istrske kuhinje

Tipična istrska kuhinja se od ostalih kuhinj loči po kar nekaj značilnostih:

  • veliko več jedi je kuhanih kot pečenih,
  • precej začimb in samoraslega rastlinja (šparglje),
  • za začinjanje jedi se uporablja vinski kis, morska sol in vino,
  • velik pomen ima zdravo olivno olje, saj se pri nas uporablja skoraj vedno in povsod in je nepogrešljiv pri pripravi morskih in ostalih jedi.

Stara tipična istrska kuhinja je temeljila na nekaj osnovnih živilih. Najpomembnejši sta bili pšenična in koruzna moka, iz katerih so pripravljali testenine, kruh in polento, ki je bila dodatek skoraj k vsakem dnevnem obroku. Sledijo krompir, fižol in zelje.

FB_IMG_1589745592876
FB_IMG_1589746360033

Težko si je predstavljati tipično istrsko kuhinjo brez:

  • doma pod črpnjo (posebna posoda za peko pod ognjiščem) pečenega kruha (v Šmarjah značilen koncan kruh),
  • polente,
  • mineštre (istrska gosta jed narejena iz zelenjave in testenin) in bobičev,
  • jajčnih jedi (fritaja – jed iz ocvrtih jajc, podobna omleti, ki se pripravi z raznimi dodatki, kot je pršut, šparglji, radič, panceta),
  • njokov (krompirjevi svaljki),
  • zelja,
  • testenin (fuži),
  • pancete,
  • in druge sezonske zelenjave in sadja (melancani oziroma jajčevci, šparglji, tartufi, bučke, fige, oljke itd).

Povzeto po Pucerju Albertu, 2000, Istrska kuhinja – Pr nes kuhamo pu naše.

Bobiči

Črpnja

Fritaja s šparglji

Koncan kruh - tipična jed v Šmarjah

V preteklosti je v šavrinskih gričih domača peka kruha predstavljala pomembno dejavnost in vir zaslužka. Žene, ki so pekle kruh v krušnih pečeh so domačini imenovali »pekarice« (krušarice).

V Šmarjah je bilo več krušnih peči in Šmarčanke so bile znane kot odlične »pekarice«. Obstaja podatek, da so ob določenih prazničnih dneh žene spekle tudi več kot eno tono kruha za prodajo. Prodajale so ga v obmorska mesta Koper, Izola in Piran, predvsem pa v Trst. Kruh, ki so ga prodajale, so nosile v značilnih »planjerjih« na glavah ali v bisagah z osli.

Najbolj poznane vrste kruha, ki so jih pekli v Slovenski Istri so : bige, hlebi in korneti.

Hleb

Kornet

Biga

Po drugi svetovni vojni je peka kruha upadla. Pri peki kruha so uporabljali pšenično ali koruzno moko in sol. Če so kruhu dodajali sladkor, so tega imenovali KONCAN KRUH (sladki kruh).

Danes lahko koncan kruh poskusite pri določenih ponudnikih v Šmarjah in okoliških vasicah. Recept o pripravi koncanega kruha pa si lahko ogledate v izdani zloženki.

Za večje praznike so pekarice umesile in spekle pince v obliki hleba, ki so ga nesli na Veliko noč k blagoslovu jedi »žegenj«, kolače (ob porokah) in kornete (ob rojstvu otroka), ki jih je običajno v košari prinesla “šantla” (botra).

Kolač

Pinca

Poseben priboljšek je za praznik predstavljala pinca, z mlekom in rumenjaki umešan sladek in odišavljen kruh, ki so ga od zunaj namazali z rumenjakom, da se je svetil. Nekateri so pri peki te vrste kruha dodajali tudi suho grozdje (rozine).

Kulinarika in šege povezane z njo

“Hvala ruokan, ki so ćuhale manještro; takšne noben već ne ćuha! Ruokan, ki so cjelo uro mješale paljento, da je stal polentar u nje.” (Alferja Bržan)

Fantovščine

Pri fantovščini je bila navada, da je ženin povabil svojo družbo v kantino (domačo klet) in jim ponudil, kar je pri hiši bilo: vino, domač kruh in sir, narezano panceto, redko pršut, saj je ta počakal do poroke. Še danes velja, da mora imeti vsaka hiša kantino, v katero se vabi prijatelje in goste na dobro vino in pršut.

Poroke

Poroka je trajala tri dni, obvezno je to bila sobota, nedelja in ponedeljek. V soboto zjutraj pred poročno mašo so svatom postregli vampe ali zelje s koščki mesa, vseskozi med obredom, pa so vaščane obdarovali s posebnimi kruhki (koncan kruh). Sledilo je svatovsko kosilo, pri katerem je bila obloženost mize odvisna od premoženja obeh družin. Danes je običaj popolnoma izumrl. Klobase zelje, mesni narezki so nekaj kar vam v spomladanskem in zimskem času ponujajo osmice v naših krajih, kot je Osmica Markežič na Grintovcu na Izletniški kmetiji Markežič.

 

Vampi

Vampi

Zelje in meso

Velikonočno slavje

Velikonočno slavje je na mizi obogatil domač pršut, kuhani štruklji s plečetom (sprednje prašičje stegno) in tipična istrska jed, imenovana nakelda (podolgovati svaljki s slanino in svežim šetrajem). Danes je jed in običaj skoraj izumrl.

Kuhani štruklji s plečetom

Nakelda

Košnja in spravljanje sena

Košnja in spravljanje sena je bilo v Istri zanimivo opravilo. Med tem napornim delom se je prileglo temparanje (pijača narejena iz mešanice vode in kisa), žonta (voda na tropinah rdečega grozdja) ali pa bevanda (mešanica vode in vina), ki je zelo priljubljena še danes.

Obiranje oljk in stiskanje olja

Pri obiranju oljk so si v torkljah (naprave za stiskanje olja iz oliv) na ognjišču pekli krompir, ga namakali v komaj iztisnjenem olju in vse skupaj zalili z vinom. Na večer, ko se je naredilo olje, je bilo v navadi, da so iz le-tega naredili bakala na belo s polento (bakala je posušena riba trska). Nato je bila na vrsti pokušina. Poskusili so ga tako, da so vanj namakali topel domač kruh, na njem ocvrli jajce in ga jedli s kruhom. Ta »pravo« olivno olje je moralo biti imenitnega orehastega okusa in bogate zelenkaste barve.

Pojdite po svoj liter vrhunskega ekstra deviškega oljčnega olja do naših ponudnikov.

Oljke

 

Panceta

Pust

Pust je trajal tri dni. Našemljenci so prepevali, plesali, zganjali norčije, v zahvalo pa so dobili jajca, panceto, klobase in vino (običaj še vedno živi med domačini, TD Šmarje pa ga obuja vsako leto ob pustu. Več o praznovanju pusta lahko preberete tukaj.

Vaški praznik ali šagra

Vsaka vas je imela svojega zavetnika ali šagro, ki je zgradil cerkev v vasici. Na zavetnikov god po slovesni maši so gospodinje pripravile slovesno kosilo in spekle sladice: hroštole, fritule (podobno ocvrtim miškam), štruklje, potice itd. V Šmarjah praznujemo Belo nedeljo, naša zavetnica pa je Marija Devica Brezmadežna, kateri je posvečena cerkev.

Fritule

Hroštole

V Šmarjah častimo svojo zavetnico prvi vikend v oktobru, na Belo nedeljo. Takrat pridne domače kuharice pripravijo tipične hroštole in fritule. Poteka pa tudi Štmarska šagra.

Okusne domače fritule lahko poizkusite tudi na naši prireditvi Čarobnost božiča na trgu.